Katarina Gantar
Raziskovalka prostora med telesom, srcem in dušo
Moje vodilo:
“Telo je moj kompas. Prisotnost moj temelj. Stik moj način."
Telo pogosto spregovori prej, kot ga uspemo razumeti.
V sebi nosi modrost, ki jo um zlahka spregleda.
Vsak živčni sistem je edinstven zemljevid,
oblikovan skozi lastne izkušnje.
Ko ga začnemo bolje spoznavati,
se ne spremeni le občutek v telesu,
temveč tudi odnos do sebe, do drugih in do življenja.
Avtopilot ni napaka, ampak način preživetja.
Ohranja vzorce, ki so nekoč pomagali preživeti —
zato se sprememba ne začne le z razumevanjem, temveč v telesu.
Spremljam procese telesno usmerjene psihoterapije,
kjer postopno gradimo več stika s sabo,
več občutka varnosti v telesu
in prostor za sproščanje tega, kar je bilo nekoč zadržano.
Ko se telo začne počutiti varno,
se spremeni tudi notranja izkušnja:)
misli postanejo mehkejše,
odzivi bolj zavestni
in odnosi bolj živi.
Ko telo prvič začuti varnost, pogosto ne pride zgolj mir — pridejo občutki, ki so čakali.
Moj pristop -
Biologija varnosti
Telo se ne zdravi v izolaciji.
Zdravi se v odnosu — v prostoru, kjer je lahko videno, slišano in ne presojano.
Zdravljenje je proces vračanja v stik med telesom in občutki ter izkušnjo varnosti.
Ko telo zazna, da ni več samo, se začne odpirati. V tem odpiranju se vrača zaupanje v življenje.
Biologija varnosti je stanje, kjer živčni sistem ne išče več preživetja, ampak stik.
Prostor kjer se srečava
Srečanja potekajo v pogovoru in skozi zavedanje telesa.
Pozornost usmerjava na dih, občutke, napetosti in subtilne notranje odzive.
Ne siliva spremembe. Poslušava, kaj se dogaja od znotraj.
V tem prostoru:
- začneš zaznavati, kaj se v telesu res dogaja
- dovoliš, da izkušnja dobi svoj izraz v varnem odnosu
- postopoma se sproščajo napetosti, ki so se v telesu zadrževale skozi čas
Temelji srečanj
- Prisotnost - stik s tem, kar je tukaj zdaj
- Sprejemanje - sprememba se začne, ko nehamo pritiskati nase
- Počasnost - živčni sistem potrebuje čas
- Telo - kot kompas in nosilec izkušenj
- Odnos - proces se dogaja v varnem stiku
Proces sledi ritmu tvojega telesa.
Kaj se postopoma spremeni
- več umirjenosti v telesu in živčnem sistemu
- več stika s sabo in s svojimi občutki
- manj notranje napetosti in pritiska
- več jasnosti, ki prihaja iz telesa, ne iz analize
- več zaupanja v lastne odzive
- globlja povezanost s sabo
Moj svet
V meni živi odnos z naravo, ki je star kot telo samo.
Divje rastline nabiram tako, kot poslušam človeka — počasi, z občutkom za trenutek, ko nekaj dozori ali potrebuje mir. Zelišča so moj način razumevanja ritmov življenja.
V obdobju soočanja s karcinomom me je gozd povabil v globlje poslušanje. Ne v boj, ampak v stik. Tam sem prvič zares začela slišati, kaj mi telo sporoča.
Ta izkušnja je izostrila moje zaupanje v nežnost procesa.
Pisanje je zame način, kako notranje pokrajine dobijo jezik.
Besede nabiram počasi, iz telesa.
Sem mama hčerki, ki je tik pred odhodom v svet. Ta prehod me uči spuščanja, zaupanja in nove oblike bližine.
“Odnosi ostajajo živi, ko jim damo prostor.”
Vse to — narava, zelišča, gozd, pisanje, materinstvo, prehodi, tudi izkušnja bolezni — je način mojega bivanja.
Iz tega prostora spremljam procese: počasi, jasno in z občutkom za vse, kar se v človeku premika.
Povabilo
Če te je kaj v tem nagovorilo, mi lahko pišeš.
Srečava se lahko v Ljubljani (studio TurnLeft), v naravi ali online — v ritmu tvojega telesa.
Spoznanje se začne tam, kjer si.
Izobraževanje in strokovna podlaga
Več kot sedem let sem se izobraževala v akreditiranem programu integralne telesne psihoterapije (EAP/EABP standardi).
Program je vključeval:
- več kot 1900 ur teoretičnega in izkustvenega dela
- več kot 250 ur osebnega procesa
- več kot 150 ur supervizije
- več kot 400 ur praktičnega dela
- zagovor študije primera
Svojo pot sem dopolnila še z:
- energetskim treningom po Barbari Brennan
- asistiranjem na delavnicah osebne rasti
- telesnimi praksami (ples, Feldenkrais, TRE)
Vse to mi je omogočilo utelešeno razumevanje povezave med telesom, čustvi in umom.
Izkušnje ljudi
Končno nekdo, ki ne sodi, ampak samo nežno stoji ob strani.”
Naučila sem se prisluhniti svojemu telesu, dovoliti si čutiti, ne da bi vse analizirala.
Ni mi treba vsega razumeti. Dovolj je, da čutim.
Nisem vedel, da lahko mir izgleda tako… telesno.