Urška Vuk
Moje vodilo:
Kdor želi videti, mora gledati s srcem.
… je ena najlepših misli avtorja Antoina de Saint- Exuperyja, ki si jo bom sposodila za uvod.
Verjetno je bilo nekje okoli 30.leta, ko se je moje življenje ob tem stavku za trenutek ustavilo. Življenje na avtopilotu, s potrebo po popolnosti, ki je zahtevalo od mene nadčloveške moči.
Trenutek tišine, v kateri sem zaslišala glas:”A to je to? A to bo moje življenje?” Zamahnila sem z roko ter odhitela naprej s programi funkcioniranja, ki so mi bili poznani in taaakoooo zelo varni. Vse do velike življenjske spremembe, selitve v tujino, ko se je glas zopet pojavil. Tokrat je vztrajal in mi ni dal več miru. Tako mi ni preostalo drugega, kot da se začnem učiti ustavljati, čutiti in prisluhniti srcu, kaj mi govori. Od takrat do danes sem končala 6-letno izobraževanje telesne integralne terapije. Preko njega sem prišla v stik z resnico, ki jo je skrivalo moje telo. Da bi ji sledila, je morala odpasti moja marsikatera dolgoletna etiketa kot tudi odnos. Nekatere sem uspela transformirati. Predvsem odnos same do Sebe. Naučila sem si PRISLUHNITI S SRCEM. Dati prostor vsem glasovom v meni. Tistim, ki so kričali na ves glas in tistim, ki bi najraje ostali skriti. In vsem vmes. Ter vedno bolj spoznavala tišino. In udobje, ki ga nudi, ko sem enkrat ukrotila svoje misli. Tako sem lahko po svoji poti začela stopati bolj zavedno. Konstruktivno uporabljati svoja čustva in občutke. Se učila plesati v svojem ritmu. In nenazadnje, v tem procesu – PRISLUHNITI S SRCEM DRUGIM.
Moj največji učitelj pa je življenje samo.
Ne, moja pot za srcem ni šla in ne gre samo naravnost in navzgor. Odločitev, da želim slišati svojo resnico in ji slediti, od mene pogosto zahteva biti večja od sebe. A je ne menjam. In na srečo se zmorem, vsaj na trenutke, lotevati življenja z vso resnostjo, kot meni ljuba Pika Nogavička. 🙂
Moji ljubezni
Moji največji ljubezni sta glas in glasba. Na vse možne načine. Namenjam jima veliko svoje energije in časa. Verjamem, da je naš glas najbolj subtilno povezan z vsem, kar smo. Govori našo resnico. In neresnice. In nikakor ni zaklenjen in nezmožen transformacije. Pesem pa pove več kot tisoč besed. Njeno sporočilo je tako močno, kot je močno sporočilo tišine. Paradoksno, kajne?
Drugače pa v življenju počnem najrazličnejše stvari, od katerih sem najraje v družbi svojih dveh najstnikov, svojih dveh whippetov in ljudi, ki so mi dragi. Z njimi delim potovanja, izlete v gore, na morje, na smučanje,… z velikim veseljem pa tudi kavč!:)
Povabilo
Če te moj zapis pokliče, z veseljem in z zanimanjem prisluhnem tvojemu glasu ter držim prostor tvojim občutkom in resnici! Zraven pa lahko zaigram še na starodavna glasbila, ki s svojim zvokom in vibracijo vplivajo na tvojo bit in umirjajo živčni sistem.
Verjamem v našo potrebo po naravi in njeni moči obujanja čutov, osebnega zadovoljstva in kreativnosti. Lahko se dobiva tudi na gozdni poti!
Vsekakor pa upam, da na odru življenja plešeš in poješ! Seveda na svoj način.❤️
Moja izobraževanja:
- Fakulteta za farmacijo (za mano je 10 let dela kot farmacevtka receptarka)
- 6-letno izobraževanje iz telesne integralne psihoterapije, akreditirano s strani EABP in EAPTI
- Krajše izobraževanje po Barbari Brennan
- Učenje petja pri različnih izvajalcih; na Akademiji za glas, po Werbeck metodi,...
Izkušnje ljudi
Pri Urški mi je bilo zelo toplo. Prostor, kjer sem lahko spoznala sebe, brez mask in brez pričakovanj. Kraj, kjer sem se počutila sprejeto, razumljeno, kjer sem se lahko jokala in smejala. Ker vse to življenje vztrajno prinaša in se je potrebno naučiti imeti rad.
Obstaja beseda, ki mi zaradi svojega tujega in abstraktnega zvena nikoli ni bila preveč všeč, a mi je zaradi Urške sčasoma zlezla pod kožo … no ja, pravzaprav me je čisto prevzel njen pomen in spremenil način, kako se odzivam na življenje – opolnomočenje.
Na najinih srečanjih me je Urška ob reševanju mojih problemov (in ne izzivov ali kaj podobnega … recimo bobu bob) usmerjala po poti iskanja odgovorov v sebi. Tako sem se kasneje, ko je življenje spet naplavilo kaj, kar je klicalo po reševanju, vedno pogosteje spraševala, kako bi mi svetovala tista modra oseba v meni, ki tako ali tako čuti, kaj je pravi odgovor, pa četudi se kdaj zmoti – ja, tudi to pravico in življenjsko priložnost ima. Opolnomočenje je postalo močan del mene, saj sva z Urško začeli moje odgovore iskati tam, kjer resnično domujejo – v meni.