Katarina Gantar
Raziskovalka prostora, kjer se srečujejo telo, občutki, odnosi in tisti deli nas, ki čakajo, da jih ponovno slišimo.
"Telo je moj kompas. Prisotnost je moj temelj. Stik je moj način."
Ne pomagam ti postati nekdo drug
Pomagam ti ponovno srečati tisti del sebe, ki je bil vedno prisoten – tudi takrat, ko se je moral skriti zaradi prilagajanja, zaščite ali preživetja.
Verjamem, da človeka ni treba popravljati.
Naše reakcije pogosto niso napake. So načini, s katerimi smo se nekoč naučili poskrbeti zase.
Včasih zato ne potrebujemo še ene razlage svoje zgodbe.
Potrebujemo novo izkušnjo.
Zanima me človek
Ne kot skupek simptomov ali diagnoz, temveč kot živo, kompleksno in občutljivo bitje, ki svojo zgodbo nosi v telesu, odnosih in načinu, kako je skozi življenje gradilo stik s sabo.
Preden iščeva spremembo, želim najprej srečati človeka – njegovo zgodbo, telo in doživljanje.
Ne zanima me samo, kaj želiš spremeniti.
Zanima me tudi, kaj tvoj odziv poskuša zaščititi.
Ko se nam ni več treba ves čas boriti s tem, kar doživljamo, se lahko začne odpirati prostor za nekaj novega.
Telo pogosto spregovori pred besedami
Veliko ljudi svojo zgodbo dobro razume.
Pa telo kljub temu ostaja napeto. Dih je plitev. Počitek ne prinese pravega olajšanja. Navzven je morda vse urejeno, znotraj pa nekaj ostaja nemirno.
Zato se moje delo ne ustavi pri pogovoru.
Pri svojem delu povezujem pogovor s pozornostjo na telo, dih, občutke, odnose in načine, kako smo se skozi življenje naučili odzivati.
Poslušava tudi napetost, gib, ritem, potrebo po približevanju ali umiku ter tiste subtilne signale, ki pogosto spregovorijo še pred besedami.
Včasih se sprememba začne skoraj neopazno.
Ko prvič opaziš, da zadržuješ dih.
Ko začutiš napetost, preden avtomatsko rečeš »ja«.
Ko prepoznaš trenutek, v katerem bi naredil nekaj po starem.
In se pojavi nekaj novega:
IZBIRA
Proces ne sledi cilju.
Sledi tebi.
Tudi sama sem se morala naučiti poslušati
Moja pot ni bila samo strokovna.
Dolgo sem bila človek, ki je znal veliko zdržati.
Prevzemati odgovornost.
Poskrbeti za druge.
Se prilagoditi.
Vztrajati.
V času bolezni sem se morala zares ustaviti.
Takrat sem začela jasneje videti, kako hitro znam iti čez sebe in kako drugačen odnos se začne graditi, ko telesa ne obravnavamo kot oviro, ampak kot del sebe, ki nas želi voditi.
Telo ni bilo nekaj, kar bi morala premagati.
Postalo je eden mojih najglobljih učiteljev.
Spoznala sem, da lahko človek nosi tudi težke občutke, ne da bi pri tem izgubil stik s sabo.
In da včasih največji premik ni v tem, da zmoremo še več.
Ampak da prvič zares začutimo:
Kdaj je dovolj.
To razumevanje danes prinašam tudi v svoje delo.Ne kot nekdo, ki pozna odgovore za tvoje življenje, ampak kot človek z znanjem, izkušnjami, radovednostjo in spoštovanjem do tvoje poti.
Kako se lahko srečava
Srečanje traja 60 minut.
Na srečanju ne iščeva odgovorov na silo.
Včasih več govoriva. Včasih več pozornosti nameniva telesu. Včasih je pomembna beseda, drugič tišina.
Način dela prilagodiva temu, kar je v tistem trenutku prisotno.
Pogostost srečanj oblikujeva glede na tvojo zgodbo, potrebe in proces. Pomembno mi je, da ima delo svoj ritem in dovolj prostora, da se lahko skozi odnos postopoma gradita zaupanje in notranja opora.
Kaj se lahko skozi skupno delo poglablja
- več notranje opore, ko življenje postane zahtevno
- globlji stik s telesom, občutki in lastnimi potrebami
- več prostora za umirjanje, občutenje in svobodnejši odziv namesto avtomatskih vzorcev
- jasnejše meje in bolj pristen odnos do sebe in drugih
- več občutka živosti, čutnosti in povezanosti
- več skladnosti med tem, kar razumeš, in tem, kar zares živiš.
Morda je ta prostor zate
-
Morda se srečuješ s tesnobo, dolgotrajnim stresom, izčrpanostjo ali občutkom notranjega nemira.
Morda se vedno znova znajdeš v podobnih odnosih, težko postavljaš meje ali hitro poskrbiš za druge in pri tem izgubiš stik s sabo.
Morda greš skozi ločitev, izgubo, žalovanje ali drugo pomembno življenjsko spremembo.
Ali pa veliko razumeš z glavo, pa se nekaj kljub temu vedno znova ponovi.
Pogosto srečujem ljudi, ki so dolgo zmogli veliko. Navzven sposobni, odgovorni in zanesljivi. Znotraj pa utrujeni, napeti ali oddaljeni od sebe.
Morda tudi ti nosiš nekaj, česar še ne znaš povsem ubesediti.
Ni ti treba natančno vedeti, kaj je narobe.
Dovolj je, da začneva poslušati.
Narava, pisanje in odnosi
Narava – prostor vračanja k sebi
Med drevesi, rastlinami in tihimi spremembami letnih časov se vedno znova spomnim, da nič resničnega ne nastane na silo.
Divje rastline me učijo potrpežljivosti.
Da rast ne nastaja skozi hitenje, ampak skozi ritem, prilagajanje in zaupanje v lasten čas.
V naravo ne hodim samo po mir.
Hodim po stik.
Pisanje — prostor, kjer notranji svet dobi jezik
Pisanje je moj drugi način poslušanja.
Pišem iz telesa, tišine in izkušnje.
Ne zato, da bi razlagala, ampak da bi ustvarila prostor, v katerem se lahko nekdo prepozna.
Najdeš me tudi na Instagramu, Facebooku in v rubriki KolumnART.
Odnosi - prostor, kjer se človek oblikuje
Kot mama hčerke, ki stopa na svojo pot v svet, pa vedno znova spoznavam različne obraze bližine, zaupanja in spuščanja.
Odnos zame ne pomeni držati drugega ob sebi.
Pomeni mu dovoliti, da raste v svojo smer.
Iz tega razumevanja spremljam ljudi, ki prihajajo k meni – mirno, jasno in s spoštovanjem do njihovega ritma.
Povabilo
Prvo srečanje ni zaveza.
Je priložnost, da se za trenutek ustaviš.
Da začutiš, kje si.
Da spoznaš moj način dela in skupaj preveriva, ali je ta prostor pravi zate.
Srečava se lahko v Ljubljani, v studiu TurnLeft, v naravi ali na spletu.
Srečanje se začne tam, kjer si.
Izobraževanje in strokovna podlaga
Moje delo temelji na več kot sedemletnem poglobljenem izobraževanju iz integralne telesne psihoterapije , dolgoletni praksi, osebnem procesu in redni superviziji.
Izobraževanje sem zaključila v okviru akreditiranega mednarodnega programa integralne telesne psihoterapije (ITP), ki je sledil evropskim standardom EAP/EABP in vključeval:
- več kot 1900 ur teoretičnega in izkustvenega usposabljanja
- več kot 250 ur osebnega procesa
- več kot 150 ur supervizije
- več kot 400 ur praktičnega dela
- zagovor študije primera
Svoje razumevanje telesno usmerjenega dela sem skozi leta poglabljala tudi z drugimi pristopi.
- Metoda Barbare Brennan me je povabila v raziskovanje globljih plasti izkustva – tistih, ki jih pogosto začutimo, še preden jih znamo ubesediti.
- Feldenkrais me uči radovednega raziskovanja giba, pozornosti in novih možnosti, ki se odprejo, ko telo počasi opušča avtomatske vzorce.
- TRE me je spomnil, da ima telo svojo lastno modrost razbremenjevanja napetosti – ritme, ki jih ne moremo prisiliti, lahko pa jih varno spremljamo.
- Asistiranje in vodenje delavnic osebnega razvoja me uči držati prostor za posameznike in skupine ter prepoznavati trenutke, ko človek potrebuje več opore, več časa ali več varnosti.
- Ples je moj prvi učitelj živosti. Pokazal mi je, da telo govori tudi tam, kjer besede še ne obstajajo.
Vse to predstavlja ozadje, iz katerega danes spremljam človeka – s spoštovanjem njegove zgodbe, telesa in ritma.
Besede ljudi, ki so stopili v ta prostor
Ob tebi sem prvič v življenju resnično občutil, kaj pomeni prostor, kjer smeš biti točno tak, kot si – brez pritiskov, brez pričakovanj, brez zahtev.
Prej sem vedno živel za druge, zdaj pa prvič zares živim sebe.
V tvoji nežni, predani in iskreni podpori sem našel tisto varnost, ki sem jo vse življenje iskal.
S tvojih ur odhajam obogatena. Vsakič znova.
Prostor, ki ga dobim pri tebi, je noro dragocen. Katero koli temo ‘privlečem’ na plano, nad ničemer se ne zgražaš. Ne obsojaš. ‘Le’ daješ prostor.
Včasih ubesediš tik pred mojo (isto) mislijo.
Globoko sem hvaležna, da si me na prvih delavnicah dregnila, vznemirila – tako sem vedela, da boš prava terapevtka zame.
Tvoja prisotnost je nežna, a močna…
Med terapijo sem se naučila prisluhniti svojemu telesu, dovoliti si čutiti, ne da bi vse analizirala ali razumela.
Ob tebi sem se počutila varno, sprejeto in dovolj močno, da sem odpirala tudi tiste dele sebe, ki sem jih dolgo skrivala.
Terapije mi pomagajo odkrivati plasti sebe – nič boljše, nič slabše, ampak avtentične…
Zelo rada imam tudi varen prostor, ki ga ustvariš med terapijami